54. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših
“Spet smo pri Mariji” in “Kako lepo je spet tu” je bilo slišati ob prvih srečanjih z večino tistih, ki so bili v središču 54. narodnega romanja bolnikov, invalidov in starejših na Brezje. Skupaj s prostovoljci Karitas in skavti (tako odraslimi iz ZBOKSS kot tudi mlajšimi iz ZSKSS) smo s svojimi talenti priskočili na pomoč in preživeli s sporočili bogato dopoldne. Po dveh letih brez tako številčnega dogodka smo v množici spet srečali kakšen znan obraz in bili opomnjeni, da je Mariji najtežje prepustiti svoje človeške napake. Poleg nagovora celjskega škofa Maksimilijana Matjaža so nas s svojo potrpežljivostjo, hvaležnostjo in veseljem v očeh nagovorili tudi tako ali drugače preizkušani. Dejstvo, da naša laična ambulanta ni imela velikega obiska, je samo dodatna vzpodbuda za delo v prihodnje. Kar pa še ne pomeni, da znanj ni treba obnavljati, smo sklenili na krajšem druženju po sveti maši in ob pregledu lanskoletnega dela.
